Idea od mezonarode recx.
Mnohorecx bil obtiazxe prekazxka do mezonarode stiki a to uzx vo starovek, ked bil mezonarode stiki malo rozvinute, pre to zxe len malo ludi vzaimo stretil mezonarodo.
Ale i pro vo to cxas obmezite trebenii od mezonarode stiki bil uzxite vo rozne histore dobi rozne recxi kao sumersk, babilonsk, asirsk, egiptsk, kretsk a na teritorii dobite s Aleksander Velike, od Jadrane more azx do Cxerne more a India, greke recx. Esxte vic vele rozsxirenie dosahnul latinsk kao centrale state recx od Rome imperium na vse dobite teritoriumi, a kao oficiale recx od zapade eklesia.
Uzxivenie a rozsxirenie tohx, abo ine recx stalo zavisel na militare, politike, hospodare a tezx kulture nadvlada od tohx abo tamtohx nacion. Po rozpad od Roma cisarstvo latina recx tezx upadal s mesxenie so difere narod recxi, a tak vzniknul italiask, franciask, spaniask, portugaliask a romaniask. Latina prestal bit state recx, vsxak i vo stredovek bil dalo uzxite kao spole recx od eklesia a aristokracia. Spolo s to, latina aktil vo obdobie od renesancia vo veda a kultura.
Ale vo 17. storok uzx latina nacxal stratit tohx rarita a universenie. Specialno po Vestfal mier vo rok 1648 nacxina ustupat a vo urad a mezonarode otnosxenii, kultura a obhxode vimeni vo vse cxasti od svet nacxina vladet franciask, kor sxak nekei ne dostigal univerenie od latina. Restrikcii s gladenie na uzxitie od franciask jasno znacxi, zxe franciask nekei ne dostigal oficiale postavenie de iure od akceptite recx od mezonarode stiki.
****************
Po ente globe vojna Spojite kralstvo a Spojite Stati od Amerika otrasil s privilegiume pozicia od franciask a vse dalsx snahi unovit franciask recxe nadvlada, tohx recx monopol, na stalo stroskotal. S cxo vic se uplatni idea od narode stat a narode zvrhxovanost, s to vic od recxi se objavi na poli od cxelovek aktenie. Organizacia od Spojite Narodi vo to cxas uzxiva sxes oficiale recxi. UNESCO a ine mezonarode institucii esxte vic. Vo startenie od to storok stacxil znat dva, abo tri zapadoeurope recxi pro izberenie od informacii o nai-nove rezultati od veda. Denes se to kalkuli so znanie od 12 recxi kao s urgencie baza. Ucxit se i sxtir, pet recxi ne es dostatno. Malo ludi se zdari ucxit vse vo tie recxi perfekto, nai-frekvento es mozxno iba grubo vedat, a to cxasto na ukor tiehx veda-tvor robota. Mnogi se mieni, zxe narodi se nekei ne konsolidi na uzxitie od ene narode recx od mandate pro vse a tak es rezolucia mozxe len s akceptenie od politike a narode neutrale recx.
Uzx vo 17. storoki filozofi kao Rene Descartes (1596 – 1650), Wilhelm Leibniz (1648 – 1716) a Jan Amos Komenski (1592 – 1671) nacxal spravivat s pitanie od ene recx. Vse konstatil, zxe es trebenie imat enstvene recx pro kontakt mezo narodi a ustanovil tie principi: en tip od deklinacia a konjugacia, neki vinimanie a ne-regularenii, kreatenie od slovi s pomoc od sufiksi a prefiksi.
Ked vo 17. storoki to prestal od uzxitie od latina, vo mezonarode vzaimoaktenie ishxodil vakum, kor Komenski hxcel eliminit s kreatenie od nove recx, vic lahxsk a suc kao bil sam latina a kor bi bil dvete recx pro kien. To bil tohx humanizmus, patriotizmus, demokratizmus a miere usilie, kor tohx idel do to, zxe ten startil zanimat s mislenie od spol recx pro Zem a dizajnil kreatenie od planite recx, kor bi bil mozxno do-ucxit bez strata od cxas a veci, kor bi bil medium do dosazxenie od vic visoke ucxenie a proklamil princip, abi tie vse kultivil a prezervil tiehx matere recx. Tom problem zanimal Komenski dve skribenii. „Via Lucis“ (Put od lucx) a Panglottia (Univerzale recx). I ked Komenski profesno imperil latina, znal, zxe latina ne-stacxit pro mezonarode komunikacia a, zxe to es recx ne-lahxsk. Gvoril, zxe „ to es urgente kreatit kisi kolektive recx spole pro vse narodi...es urgente dat prednostnenie tom, abi bil kreatite kisi recx spole pro vse Zem. …Mi ne mozxe pro to robit necx ine, kao rekomendit totale nove recx. Universale recx trebi berit zrenie na vse narodi. Zo to pramenit zaklucxenie, zxe i s precxenie od mnohokrat obstrukcii a hxaosi od vzaimo stik, kor formit zo mnohosti, problemi a ne-perfektivita od recxi, ne-ostavi efektive medium, abi se kreati nove jazik, nad vse uzx iznakomite : vic lahxsk, vic perfeksk. Mi toski pro recx racionsk, analogisk a harmonisk.“
Interese publikacia Iskanie od perfekte recx vo europe kultura do-skribil italie mislitor a skribitor Umberto Eco, kor vo rok 2001 publikil publikstvo Lidove novini vo edicia Kreatenie od Europa.
To manipuli so sikrite recxi tezx i so idea od pomocite mezonarode recx a virazxi omnenie, zxe ak bi politike resxenie idil so pravilne planite media kampan, pomocite mezonarode recx bi mozxe bit velmo skoro vipolnite.